PREBUJANJE NARAVE
Pomlad je čas, ko življenje v naravi ponovno zaživi. Pomembno je, da smo do narave in živali spoštljivi in da čim manj posegamo v njihov habitat. Brez ustreznega dovoljenja je zadrževanje prostoživečih živali kaznivo dejanje. K veterinarju jih peljemo samo, če so poškodovane.
Njihove poti so že stoletja enake, a zdaj, ko jih križajo prometne ceste, za njih niso več varne. V času selitve (feb – april, odvisno od vremena) s prenosom čez cesto rešimo njihova življenja in prispevamo h ohranjanju habitata. Samo delo ni zahtevno, potrebna pa je ustrezna oprema:
- Odsevni jopič (delo poteka v temi ob cesti)
- Svetilka (priporočljive čelna, da so roke proste)
- Globoko vedro
- Škornji / nepremočljivi gojzarji
Akcije se izvajajo na lokacijah (predhodno pokličite):
- Ledavsko jezero: 041 670 956 (Kristjan)
- Črešnjevci, Podgrad, Lutverci: 031 340 399 (Gregor)
- Boreci: sms na 031 328 399 (Vesna)
- Blaguš: 031 412 833 (Gita)
- Obrež, Središče ob Dravi: 051 331 858 (Jana)
MLADIČI V NARAVI
Večina mladičev se skoti med marcem in majem. Čez dan so velikokrat sami, medtem ko mama išče hrano. Da bodo mladiči na varnem, imejmo pse na povodcih.
Srne: ne dotikajmo se jih, saj jih lahko mama zapusti zaradi tujega vonja. Pred košnjo se naj pregleda travnik.
Ptiči: med učenjem letenja lahko padejo iz gnezda. Za njihovo varnost (pred mački, psi) jih damo nazaj v gnezdo ali na vejo. Ne selimo jih na druga drevesa.
Ježki: da lažje preživijo, jim pomagamo s hrano. So mesojede živali, laktoze ne prebavljajo. Nastavimo jim mačje brikete in vodo.
ZAJEDAVCI
Tudi za zajedavce je pomlad najbolj ugodno obdobje. Pomembno je, da pred nevarnostmi zaščitimo svoje živali (in tudi sebe). V ambulantah dobite učinkovita sredstva, kot so ampule, ovratnice in tablete.
Klopi: nevarni predvsem zaradi prenašanja bolezni, tudi neozdravljivih in smrtno nevarnih
Bolhe: bolj nevarne, kot si mislimo, saj živali utrpijo slabokrvnost in trakuljavost, lahko tudi hudo alergijsko reakcijo. Zaradi srbenja je žival razdražena, zaradi drgnjenja pa lahko nastanejo velike rane.
Gliste in trakulje: notranji zajedavci, ki povzročajo bruhanje, drisko, slabokrvnost in še mnogo nevarnosti.
Opisali bomo nekaj pogostih mačjih bolezni, za katere so najbolj ogrožene: mlade muce, ter tiste, ki niso cepljene ter sterilizirane in kastrirane. S primerno oskrbo lahko naše mačke zavarujemo pred večino mačjih bolezni. Vsekakor pa je pomembno tudi to, da dobijo kvalitetno hrano in da niso izpostavljene težavnim vremenskim razmeram, kot so vročina in mraz. S primerno oskrbo lahko naše mačke zavarujemo pred večino mačjih bolezni.
MAČJA KUGA
Akutna virusna bolezen, ki je izjemno nevarna za necepljene mačje mladiče. Smrtnost je zelo visoka, saj kar 90 % okuženih in necepljenih mačjih mladičev ne preživi. V kolikor bolezen preživijo imajo pogosto doživljenjske posledice. Še posebej je nevarna, ker se virus zelo hitro prenaša, hkrati pa je zelo odporen in v okolju preživi več let. Okužbo prepoznamo po povišani telesni temperaturi, driski, bruhanju, dehidraciji in depresiji. Za preživetje je ključno čimprejšnje zdravljenje. Če muca preživi okužbo, ostane imuna in ne širi virusa. Pred nevarnostjo mačje kuge lahko zaščitimo le s cepljenjem, ki je učinkovito v 98 % primerih. Prvo cepljenje je priporočljivo pri starosti 8 tednov, vsekakor pa pred sterilizacijo in kastracijo.
MAČJI AIDS
Virus (FIV) se prenaša predvsem z ugrizi in semensko tekočino, bolezen je najpogostejša pri nekastriranih zunanjih mačkih. Samice, ki se okužijo med parjenjem, prenesejo bolezen na mladiče. Virus hitro mutira, zato primerno cepivo še ni razvito. Bolezen prepoznamo po depresiji, neješčnosti, povišani telesni temperaturi in vnetih bezgavkah. Je pa še mnogo drugih simptomov. Ob primerni oskrbi lahko okužena mačka živi še vrsto let kvalitetnega življenja in dočaka normalno starost.
MAČJA LEVKOZA
Povzroča jo virus (FeLV), ki se izloča predvsem s slino, zato se mačke najpogosteje okužijo ob tesnem stiku z drugimi mačkami. Največja nevarnost levkoze je zmanjšana odpornost telesa, zato so zelo dovzetne za druga obolenja kot so rak, različne infekcije, kronična vnetja, idr. Možno je preventivno cepljenje.
MIKROSPORIJA PRI MAČKAH
Je površinska glivična okužba kože, kar se izraža z območji brez dlak. Največkrat se pojavi pri manj odpornih mačkah ter pri dolgodlakih. Bolezen je prenosljiva na druge živali in tudi na človeka. Mikrosporija je ob pravilni terapiji ozdravljiva, tako pri mačkah, kot pri ljudeh.
STERILIZACIJA IN KASTRACIJA
Sterilizacija in kastracija poleg tega, da zmanjšujeta število nezaželenih mačk, pozitivno vplivata tudi na vedenje (manj pobegnejo od doma, se manj pretepajo, manj markiranja, idr), ter na zdravje: manjša verjetnost za okužbo z nevarnimi boleznimi kot sta mačji aids (FIV) in mačja levkoza (FeLV) ter onemogočen razvoj tumorja na testisih ter raka na jajčnikih in maternici.
Če potrebujete pomoč pri ulovu, prevozu ali nimate kletk, pomagamo: 070 879 212 / dzzpom@gmail.com