Zavetišče za živali je mišljeno kot začasni ukrep. Kot prehodni prostor, kjer psi in mačke preživijo čas, dokler ne najdejo svojega doma.
Tam pristanejo iz različnih razlogov, a nobeden ni lep: ali so najdeni (ne čipirani), zapuščeni, ali skrbniki umrejo, ali ne zmorejo skrbeti za njih in jih prostovoljno oddajo, še najpogosteje pa so odvzeti zaradi neprimernih pogojev.
Zavetišče za živali predstavlja novo možnost, novo življenje. A kaj, ko se pogosto življenje za njih v zavetišču ustavi. Predvsem za pse. Tam so že leto, dve in več.
Ker malo je tistih, ki posvojijo psa iz zavetišča. Kljub temu, da se vsem to zdi častno dejanje. Še vedno se raje kupuje mladiče, predvsem tiste, cenejše, iz črnega trga. Na ta način se črni trg tudi podpira in splača, čeprav ti psi pogosto niso zdravi (kar se izkaže tekom razvoja, ko prihaja do bolezni in abnormalnosti).
Psi v zavetišču so res praviloma starejši. A nikakor ni njihova odgovornost, da so tam pristali, ampak.. vemo od koga.
Don, Nero, Medo, Zara, Dimi, Plazna, Silber, Silla, Lingo, Kuba, Lija, Bam Bam, Ajka in Laki so trenutno psi, ki so v zavetišču Mala hiša.
Večinoma gre za večje pse, prevladujejo nemški ovčarji. Psi niso primerni za vsakogar. Imajo pa napram mladičev nekaj prednosti, kar jih dela veliko bolj primerne za posvojitev.
1. Za starejše ljudi. Mladiči zagotovo niso primerni za starejše ljudi. Najprej zaradi njihove živahnosti, ki jo je potrebno primerno usmeriti. Predvsem pa zaradi življenjske dobe – psa in človeka. 70 – letnik lahko posvoji 8 let starega psa (bolj umirjenega značaja), saj bo najverjetneje za njega lahko skrbel še 7 let, kot je pričakovana življenjska doba psa, težko pa tudi 15 let.
2. Za tiste, ki jim ne morete nuditi bivanja v notranjih prostorih. V društvu vsekakor podpiramo in zagovarjamo, da naj bodo psi sprejeti kot družinski člani in da naj imajo prost vstop v hišo. A pri vsakem gospodinjstvu to ni mogoče. Za pse, ki so v zavetišču, že ograjeno dvorišče in toplo zavetje predstavljata pravi luksuz. Predvsem za tiste, ki so bili odvzeti in so do zdaj živeli v boksih, na verigah in na splošno v katastrofalnih pogojih. Za njih je že to, da niso privezani ali zaprti, prava radost.
3. Za prave ljubitelje živali. Za te, ki jim ni mar koliko so stari, kako zgledajo, katerega spola so, še manj pa ali so čistokrvni. Za tiste, ki v vsakem psu vidijo živo bitje, ki hrepeni, se veseli, ga je strah, nosi v sebi ljubezen in željo po ljubljenosti. Za tiste, ki radi pomagajo živalim in če imajo možnost, to tudi naredijo.
Posvojiti psa iz zavetišča ni vedo najlažje. na začetku potrebujejo nekaj časa, da se navadijo na nov dom. Na nove navade in pravila. Rabijo nekaj časa, da zaupajo in vzljubijo skrbnike.
Ampak, ko to naredijo, pa se iz njih vlije potok hvaležnosti. Nasmejani in kot zaljubljeni sledijo skrbnikom. Za njih imeti skrbnika ni nekaj samoumevnega.
Mala hiša: 031 732 700